-
1 potreba
необходимость, надобность, потребность, нужда, употреблениеv primeru potrebe - на случай нужды, в случае нéдобности, если понадобитсяopraviti potrebo - испражниться (испражниться), воен. оправиться (оправляться) -
2 defecate
[défikeit]1.transitive verb figurativelyrazčistiti, razbistriti;2.intransitive verbopraviti potrebo, izprazniti se -
3 nature
['nei ə]1) (the physical world, eg trees, plants, animals, mountains, rivers etc, or the power which made them: the beauty of nature; the forces of nature; the study of nature.) narava2) (the qualities born in a person; personality: She has a generous nature.) narava3) (quality; what something is or consists of: What is the nature of your work?) narava4) (a kind, type etc: bankers and other people of that nature.) vrsta•- - natured- in the nature of* * *[néičə]nounnarava, priroda; čud, vrsta, lastnost; military kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem; botany drevesna smolaagainst ( —ali contrary to) nature — proti naravi, nadnaravnoin the nature of — kot, po, zaradi, v svojstvu, podobenia a state of nature — nag, divji, primitiventrue to nature — realističen, naraven -
4 need
[ni:d] 1. negative short form - needn't; verb1) (to require: This page needs to be checked again; This page needs checking again; Do you need any help?) potrebovati2) (to be obliged: You need to work hard if you want to succeed; They don't need to come until six o'clock; She needn't have given me such an expensive present.) morati2. noun1) (something essential, that one must have: Food is one of our basic needs.) potreba2) (poverty or other difficulty: Many people are in great need.) pomanjkanje3) (a reason: There is no need for panic.) potreba•- needless- needlessly
- needy
- a need for
- in need of* * *I [ni:d]nounpotreba, sila nuja (of, for po); pomanjkanje (of, for česa)to have no need to do s.th. — ne čutiti potrebe kaj nareditito fail s.o. in his need — pustiti koga na cediluII [ni:d]1.intransitive verb archaicbiti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa;2.transitive verbpotrebovati; zahtevati;3.auxiliary verb (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih) morati, treba je -
5 ease
[i:z] 1. noun1) (freedom from pain or from worry or hard work: a lifetime of ease.) mir2) (freedom from difficulty: He passed his exam with ease.) lahkota3) (naturalness: ease of manner.) neprisiljenost2. verb1) (to free from pain, trouble or anxiety: A hot bath eased his tired limbs.) sprostiti2) ((often with off) to make or become less strong, less severe, less fast etc: The pain has eased (off); The driver eased off as he approached the town.) popustiti, zmanjšati hitrost3) (to move (something heavy or awkward) gently or gradually in or out of position: They eased the wardrobe carefully up the narrow staircase.) previdno premikati•- easily- easiness
- easy 3. interjection(a command to go or act gently: Easy! You'll fall if you run too fast.) počasi- easy-going
- at ease
- easier said than done
- go easy on
- stand at ease
- take it easy
- take one's ease* * *I [i:z]nounmir, počitek; udobnost; lagodnost, zadovoljstvo; neprisiljenost, lahkota, olajšanjeat one's ease — udobno, mirno, brez zadregemilitary at ease! — voljno!to set ( —ali put) at ease — hrabriti; zadovoljitiwith ease — lahko, brez težavII [í:z]1.transitive verblajšati, miriti, blažiti; rahljati;2.intransitive verbpopustitito ease one's mind — pomiriti se, dušo si olajšatinautical ease her! — počasneje!to ease s.o. of his purse — oskubsti kogato ease o.s. — opraviti telesno potreboto ease s.o. of s.th. — ukrasti komu kaj -
6 relieve
[-v]1) (to lessen or stop (pain, worry etc): The doctor gave him some drugs to relieve the pain; to relieve the hardship of the refugees.) ublažiti2) (to take over a job or task from: You guard the door first, and I'll relieve you in two hours.) zamenjati3) (to dismiss (a person) from his job or position: He was relieved of his post/duties.) odstaviti4) (to take (something heavy, difficult etc) from someone: May I relieve you of that heavy case?; The new gardener relieved the old man of the burden of cutting the grass.) razbremeniti5) (to come to the help of (a town etc which is under siege or attack).) odrešiti* * *[rilí:v]1.transitive verbolajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga ( from od, pred); military osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.); military izmenjati, zamenjati (stražo); figuratively razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti ( with s čim, by s pomočjo); pomiriti (po)tolažiti;2.intransitive verbto relieve nature, to relieve oneself — izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potreboto relieve one's feelings — dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)to relieve s.o. from a duty (responsibility) — oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)to relieve a sentry military izmenjati stražoI was much relieved to see... — zelo mi je odleglo, ko sem videl...
См. также в других словарях:
opráviti — im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potréba — e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olájšati — am dov. (ȃ) 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mudíti — ím nedov., mujèn tudi mudèn (ȋ í) 1. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu: pride na obisk in nas mudi; kaj ga mudiš s temi zadevami; ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil; moram iti, ker vas že mudim / star. mislite … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastrán — in na strán prisl. (ȃ) evfem., navadno v zvezi iti nastran iti na malo ali veliko potrebo: šel je nastran ∙ evfem. mudi se mi nastran opraviti moram veliko, malo potrebo; prim. stran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritísniti — em dov. (í ȋ) 1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmočíti — zmóčim dov. (ȋ ọ) narediti kaj mokro, navadno z vodo: zmočiti brisačo, obleko; v rosni travi si je zmočil noge; zmočiti si ustnice s pijačo; zmočiti s sečem, slino / knjiž. otrok je zmočil hlačke opravil malo potrebo v hlačke / dež je zmočil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúpček — čka m (ȗ) manjšalnica od kùp: a) kupček graha, pšenice; kupček kamenja / ima že lep kupček denarja b) spravljati pesek na kupček / veliko prihrankov ima že na kupčku ● otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. kupček mu raste… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
létati — am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
